alpsko mesto

Pozdravljeni, danes je nedelja, 26. februar 2017


Turizem

Mozaik naravne in kulturne dediščine ter prijaznih in marljivih ljudi

Idrija, nosilka naziva »alpsko mesto leta 2011«, se je v osrčju stare celine, na stičišču Alp in Krasa, rodila še preden je sloviti Krištof Kolumb Evropi odkril Ameriko. Rudnik živega srebra, drugi največji na svetu, je stoletja hranil blagajne največjih evropskih vladarjev, v Idrijo pa privabljal najmogočnejše ume evropskega naravoslovja, medicine in tehnike. V 500 letih rudarjenja so idrijski „knapi“ pod mestom izkopali 700 kilometrski labirint rovov in iz nakopane cinabaritne rude pridobili 147.000 ton živega srebra, kar je več kot 13% vse svetovne proizvodnje. Po zaprtju rudnika so domači rudarski strokovnjaki izpeljali obsežen projekt zapiralnih del v rudniku, prvi tovrstni v Sloveniji, s katerim so z ustreznimi materiali zapolnili »labirint rovov« pod mestom in s tem uspešno preprečili premike in sesedanje mesta nad rudnikom.
Na izkušnji rudarske tradicije se je v Idriji in širšem območju občine razvilo svetovno uspešno gospodarstvo visokih tehnologij, ki občini zagotavlja najnižjo stopnjo brezposelnosti v Sloveniji. Svojo prihodnost pa mesto gradi tudi na 500-letni tehniški, kulturni in društveni zapuščini rudnika. Obiskovalci Idrije si lahko ogledajo izjemne primerke, unikatne v evropskem, celo svetovnem merilu, saj je v Idriji in njeni okolici strnjeno bogastvo kar tretjine vse ohranjene in obnovljene tehniške dediščne, ki jo premore Slovenija.
Tu predstavljamo le nekatere znamenitosti, ki so ime Idrije ponesle v svet:

Živo srebro (Hg): edina tekoča kovina, na kateri železo plava kot plutovinast zamašek. 147.000 ton te dragocene kovine, proizvedene v Idriji v 500 letih, so po vsem svetu uporabljali v medicini, kozmetiki, kemični in vojaški industriji, pri pridobivanju zlata in srebra.

Grad Gewerkenegg (1533): mogočen rudniški grad, kjer je živo srebro začenjalo svojo pot v svet. Danes Mestni muzej Idrija (najboljši evropski tehniški muzej 1997) tu ponuja na ogled bogate zbirke o zgodovini rudnika in mesta, razstave čipk, geološko in spominske zbirke.

Antonijev rov (1500): drugi najstarejši ohranjen vhod v rudnik na svetu in najstarejši del idrijske „jame“, preurejen v turistični rudnik, kjer obiskovalci v spremstvu vodnika po rovih do 100 m pod površjem odkrivajo podzemni svet idrijskih »knapov« skozi stoletja.

Kamšt (1790): mogočna črpalna naprava z velikanskim lesenim vodnim kolesom (premer 13,5 m) je 160 let iz globine 280 m črpala povprečno 300 l vode na minuto. Izjemen tehniški spomenik na Slovenskem in najverjetneje največja ohranjena tovrstna naprava na svetu.

Rake (1596): 400 let star vodni kanal, po katerem je voda iz Idrijce nekdaj poganjala kamšti. Danes nas ob njih učna pot velikih naravoslovcev ter priljubljena sprehajalna in rekreacijska pot iz Idrije popelje med naravne in kulturne bisere Krajinskega parka Zgornja Idrijca.

Jašek Frančiške (1792): muzejska zbirka restavriranih starih rudniških strojev in naprav, primerkov srednjeevropske strojegradnje 19. in 20.stoletja; med njimi je mogočni parni stroj- Kleyeva črpalka (1893), po znanih podatkih edina ohranjena naprava te vrste na svetu.

Jašek Inzaghi (1890): zgleden primer, kako obnovljeni tehniški dediščini dati novo uporabnost in jo približati obiskovalcem. V strojnici jaška Inzaghi je ob restavrirani opremi in eksponatih urejena pisarna TIC- Turistično informacijskega centra Idrija.

Idrijsko gledališče (1770): najstarejša ohranjena zidana gledališka stavba na Slovenskem s prikupno baročno ovalno obliko in klasicističnim preddverjem je bila v letih po rojstvu slovenskega gledališča eden redkih odrov, kjer sta bili v letih 1853 in 1856 že na sporedu obe znameniti Linhartovi veseloigri, preden ju je tedanja oblast prepovedala uprizarjati.

Idrijska rudarska hiša: kulturni spomenik ohranja podobo nekdanje idrijske arhitekture z visoko belo fasado, strmo streho s »šinklji« (ali „šinkljni“) in ozkimi okni. V pritličju urejeno stanovanje rudarske družine priča o »knapovski« bivanjski kulturi začetek 20.stoletja.

Idrijske žlikrofe: tradicionalno idrijsko jed značilne oblike iz testa in krompirjevega nadeva, ki je zaščitena z nacionalno in evropsko označbo Zajamčena tradicionalna posebnost, mora okusiti vsak obiskovalec Idrije; potem pa še bakalco, smukavc, zeljševko in staro rudarsko grenčino- geruš…

Idrijska čipka: ima v Idriji 300-letno tradicijo. Umetelen izdelek, zaščiten z geografsko označbo, ob spoštovanju tradicionalne uporabe postaja del sodobne estetike modnih kreacij in prestižnih poslovnih daril, o čemer priča tudi vsakoletni Festival idrijske čipke.

Čipkarska šola Idrija (1876): z različnimi oblikami izobraževanj otrok in odraslih skrbi za ohranjanje bogastva tehnik in elementov klekljanja idrijske čipke, razvija poti sodobnega oblikovanja čipke in širi znanja v sodelovanju s centri čipkarstva po vsej Evropi.

Scopolijev spominski vrt: poklon pionirjem botanike na Slovenskem, ki so raziskovali v okolici Idrije. Muzejsko društvo Idrija je zasadilo prek 100 rastlinskih vrst iz idrijske okolice, med njimi tudi endemično idrijsko tevje, Scopolijev kranjski volčič in ostale redke rastline.

Akvarij M Idrija: prekaša ostale javne akvarije v Sloveniji po raznolikosti vodnega življa iz vsega sveta. V 40 akvarijih je na ogled več kot 170 različnih vrst sladkovodnih in morskih rib ter drugih vodnih organizmov, ki očarajo z živopisnostjo svojih barv in oblik.

Vojni muzej: predstavlja vojaško zgodovino od leta 1900 do 1991. Ob vodenem sprehodu skozi muzej izvirni eksponati (oprema vojakov, uniforme, orožje, čelade, odlikovanja) pripovedujejo zgodbe o 1. in 2. svetovni vojni ter osamosvojitveni vojni za Slovenijo

Cerkev sv. Trojice (1500): najstarejša idrijska cerkev stoji na mestu, kjer je legendarni škafar leta 1490 odkril samorodno živo srebro. Poznogotski prezbiterij krasijo sodobni vitraži z biblijskimi in idrijskimi motivi. V Idriji stojijo tudi cerkve sv.Jožefa Delavca, sv. Antona ter pokopališka cerkev Žalostne Matere Božje.

Idrijski prelom: 270 km dolga tektonska zareza, ki teče tudi čez območje idrijske občine, je eden najmogočnejših prelomov v južnoalpskem prostoru, viden celo s satelita. „Zemeljski popotnik“ pa ga najlepše opazuje z razgledišča na Kanomeljskem Razpotju. V coni Idrijskega preloma se je 26.3.1511 zgodil doslej najmočnejši potres na Slovenskem. 

Krajinski park Zgornja Idrijca (Občina Idrija, 1992): več kot 4.000 ha veliko območje zgornjega toka Idrijce, ene najčistejših slovenskih rek, očara z mogočnimi gozdovi, bogastvom redkih rastlin in živali, geoloških posebnosti, edinstvenih kulturnih in tehniških spomenikov ter priložnostmi za strokovna raziskovanja, pohodništvo, ribolov, kolesarjenje, kopanje in uživanje v prvobitni naravi. 

Divje jezero: prvi slovenski muzej v naravi; mirno kraško jezerce, ki ga ob velikih deževjih vode iz podzemnega sifona spremenijo v razburkan kotel. Iz njega izteka Jezernica, najkrajša slovenska reka, okolica jezera pa privabi z izjemno floro in favno (kranjski jeglič, človeška ribica).


Klavže, mogočne vodne pregrade, »slovenske piramide«, so od 16.stoletja iz gozdov pomagale plaviti les za potrebe rudnika in mesta. Zgrajene na vseh večjih vodotokih so letno v 20 km oddaljeno Idrijo splavile do 30.000 m3 lesa. Tehniški spomenik evropskega pomena.

Kopališče Lajšt: na sotočju Idrijce in Belce, kjer se Strug spusti med pokošene travnike, se v čudovitem okolju urejenega naravnega kopališča predajamo bogastvu neokrnjene narave krajinskega parka, rekreaciji, gostoljubju domačinov ter gostinski ponudbi na Lajštu.

Še več turistično zanimivih informacij dobite na Turistično informacijskem centru Idrija (TIC Idrija), v objektu prenovljene strojnice jaška Inzaghi, Vodnikova 3, tik ob idrijski avtobusni postaji. Pokličete jih lahko na telefonsko številko 05 374 39 16 ali pa kar doma pobrskate po spletnem naslovu: www.idrija-turizem.si., kjer dobite vse informacije o turistični, gostinski in prenočitveni ponudbi na območju idrijske občine.

TPL_OBCINA_ADDITIONAL_INFORMATION

Uradne ure

Uradne ure v občinski upravi:

  • v ponedeljek od 8. do 12. ure in od 13. do 15. ure,
  • v sredo od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure,
  • v petek od 8. do 12.30 ure

Uradne ure v sprejemni pisarni občinske uprave Občine Idrija:

  • v ponedeljek, torek, četrtek od 8. do 12. ure in od 13. do 15. ure,
  • v sredo od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure,
  • v petek od 8. do 12.30 ure
Občina Idrija
Mestni trg 1
5280 Idrija

tel.: 05 37-34-500
fax: 05 37-34-531
e-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.
spletna povezava: www.idrija.si 

Matična št.: 5880068
Davčna št.: 20497423
TR: SI56 0123 6010 0014 725

iobcinaidrija turizemsoutheast europegeoparkcamis-logolas-knjiznica

© 2017 Občina Idrija  |  Pravno obvestilo  |  Kontakt  |  Avtorji 1