Idrija s pilotnim projektom za vključujočo lokalno skupnost

Danes so v Idriji predstavili rezultate lanskoletnih pilotnih aktivnosti v okviru Interregovega mednarodnega projekta GetCoheSive za področje srednje Evrope, kjer v Sloveniji sodelujejo Skupnost občin Slovenije (SOS), Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU in kulturno društvo Gmajna. Osredotoča se na izboljšanje družbene vključenosti in dvig kakakovosti življenja ranljivih skupin v srednji Evropi. Idrija je bila med 9 prijavljenimi slovenskimi občinami na razpisu SOS izbrana kot pilotno območje za izvajanje projektnih aktivnosti.

»Občina Idrija je bila izbrana za pilotno območje, ker je prijavila najbolj dodelan predlog, in sicer, da skupaj pripravimo Načrt za vključujočo Idrijo, ki bi temeljil na željah in potrebah tukajšnjih prebivalcev, s poudarkom na boljšem vključevanju migrantov v lokalno življenje. Ta dokument bo vodilo občini pri nadaljnem delu na tem področju,« je pojasnila Barbara Horvat s sekretariata SOS.

Da so na Občini Idrija izdelali projekt, ki kot ranljivo skupino vključuje priseljence, temelji na zgodovinski izkušnji Idrije iz rudarske preteklosti in aktualnega močnega trenda priseljevanja tujcev zaradi potreb po delavcih v razviti industriji na Idrijskem. »Zgodovinsko gledano smo vsi v Idrijo prišli od nekod drugod. V Idriji, ki je bila na prelomu v 19. stoletje drugo največje mesto na Kranjskem, je bilo samoumevno sprejemati tujce, ki so k nam hodili s trebuhom za kruhom. Danes so rudniško proizvodnjo tu nadomestile druge industrije, ki prav tako potrebujejo delovno silo iz tujine. Na Občini se zavedamo, da za skupno prihodnost potrebujemo kohezivno družbo, ki bo skupaj sistematično in proaktivno gradila lokalno skupnost na vrednotah, kot so sprejemanje, vključevanje, sobivanje,« je na današnjem dogodku povedal idrijski župan Tomaž Vencelj.

Delež priseljencev v idrijski občini naglo raste. Če je ta še pred desetletjem znašal manj kot 4 % prebivalstva, je raziskava v okviru omenjenega projekta pokazala, da njihov delež v občini dandanes dosega 10 % prebivalstva. In lokalna skupnost želi najti rešitve za težave, s katerimi se pri vključevanju ne le v delovno okolje, ampak zlasti v življenje lokalne skupnosti soočajo priseljenci.

Tilen Božič, višji svetovalec na oddelku za družbene dejavnosti, ki je skupaj z Majo Majnik, vodjo tega oddelka na Občini Idrija, pripravljal projekt Načrt za vključujočo Idrijo za prijavo na omenjeni razpis, je predstavil potek pilotnih aktivnosti projekta v Idriji, ki so jih izvajali v sodelovanju z Mladinskim centrom Idrija, podjetjema Hidria in Kolektor, ki zaposlujeta večino priseljencev, ter drugimi inštitucijami. »Identificirali smo probleme, s katerimi se priseljenci pri nas soočajo, zlasti na področju zaposlovanja, zdravstva, šolstva, predšolske vzgoje. Tako pridobljene osebne izkušnje smo potem v okviru ciljnih skupin na projektnih dogodkih še predebatirali in že iskali tudi rešitve na več ravneh. Iskali smo odgovore na vprašanja, kaj lahko stori lokalna skupnost, kaj občina, kateri problemi pa terjajo sistemske rešitve na nivoju države. Največja potreba se je pokazala pri zagotovitvi kulturnega mediatorja za določene jezike, kar bi večino teh problemov že olajšalo, zlasti za priseljence, ki niso iz slovanskih govornih skupin,« je izpostavil Božič.

»Področje integracije tujcev je eno ključnih področij razvoja socialne države. Tu je potrebno sprejeti politično odločitev, ali bo slovenska družba razvijala socialno državo in znotraj nje tudi segmente integracije. Na Občini Idrija se zavedamo, da so nujna stralna vlaganja v medkulturne mediacije, stalno financiranje jezikovnih izobraževanj in da morajo tovrstne politike pridobiti stalne proračunske vire, ne pa da so prepuščene projektnemu financiranju ali v breme zlasti lokalnim skupnostim,« je izpostavila Maja Majnik.

Primoža Jamška, vodjo sektorja za integracijo pri Uradu RS za oskrbo in integracijo migrantov, ki se je s sodelavci udeležil dogodka v Idriji, je zanimalo, katere naloge bi na tem področju občina lahko v prihodnje izvajala v partnerstvu z državo, in predstavil projekte, s katerimi država že pomaga lokalnih skupnostim pri integraciji priseljencev zlasti pri financiranju jezikovnih izobraževanj in drugih aktivnosti. Lani so vzpostavili tudi program poučevanja slovenskega jezika na preživetveni ravni, od letos in do leta 2027 pa načrtujejo tudi financiranje pilotne izvedbe preizkušanja modelov medkulturne mediacije znotraj določenih regij, za kar je za celotno poskusno obdobje zagotovljenih 729.000 evrov, razpis pa naj bi bil objavljen predvidoma v začetku pomladi.

Metka Rupnik