Občina Idrija se zaveda, da so mladi ključen element (post-)moderne družbe ter da je pri vprašanjih o prihodnosti nujno potrebno upoštevati položaj, interese in želje mladih. Mladinska vprašanja so namreč družbena vprašanja in vprašanja družbe – so vprašanja, o katerih se mora razpravljati in odločati v družbi, hkrati pa so vprašanja, ki nenazadnje odražajo stanje v družbi. Sklep Sporočila Komisije o prenovljeni socialni agendi (Evropska komisija 2009) je namreč: »Prihodnost Evrope je odvisna od njene mladine. Vendar so življenjske možnosti številnih mladih slabe.«
Občina Idrija je svoje mladinske politike popisala in začrtala v leta 2015 sprejeti
Strategiji za mlade Občine Idrija, ki se uresničuje preko različnih razpisov in projektov.
Oris mladinskega sektorja
V občini Idrija je leta 2015 prebivalo 1830 mladih med 15. in 30.letom. Pogled na relativno rast izbranih treh skupin prebivalstva (mladi, starejši od 65 let in vsi skupaj) jasneje pokaže povečevanje razkoraka med mladimi in starejšimi. Neugodno razmerje med mladimi in starimi tako vodi v staranje prebivalstva in zmanjševanje števila prebivalcev.
Po zmerno optimistični projekciji, ki izhaja iz predpostavke o linearno rastoči vrednosti koeficienta celotne rodnosti ter predpostavljeni ničelnem saldo selitev na medobčinski ravni in ohranjeni dinamiki in smeri selitev na lokalni ravni znotraj občine, bo urbano območje občine v dvajsetih letih (od 2008 do 2028) izgubilo več kot 15 odstotkov prebivalcev. Številčno bi se najbolj povečal kontingent starejših od 64 let – za skoraj 20 odstotkov, najbolj pa bi upadli kontingenti srednješolcev in mlajše delovne sile (za okrog 25 odstotkov) in študentski kontingent (za več kot 30 odstotkov) (Friedl in Repolusk, 2010: 123-124).
V občini Idrija je v letu 2015 delovalo 8 mladinskih organizacij, katerih aktivnosti so osredotočene na prostovoljstvo in medgeneracijsko sodelovanje, neformalno učenje in usposabljanje, zdrav način življenja ter dostop do kulturnih dobrin, v zadnjem obdobju pa tudi mobilnosti mladih in mednarodnega povezovanja ter zaposlovanje in podjetništvo.
Zgodovina mladinskih politik v občini Idrija
Aktivnost mladinske politike v Občini Idrija je vse od osamosvojitve Slovenije valovila in sledila valovom mladinskih aktivnosti. Namen Strategije za mlade iz leta 2015 je tako prehod od valovanja h konstantni rasti.
Prvi val lahko zasledimo v sredini devetdesetih let, ko so se mladinska društva pod koordinacijo (novega) Kluba mladih in Ivana Sedeja zavzemala za lastne prostore in večjo veljavo v občini. Takrat je Občina Idrija z Uradom za mladino in Klubom mladim veljala za vzorčen primer organiziranja mladinske dejavnosti na lokalnem nivoju. S prehitro smrtjo Ivana Sedeja, so mladinske aktivnosti in sčasoma tudi mladinske politike izgubile zalet.
Drugi val predstavlja preporod mladinskih in študentskih aktivnosti na prehodu v novo tisočletje, ko je nova generacija študentskih predstavnikov vpeljala številne inovativne projekte – žal temu valu ni sledila občina s primerno mladinsko politiko.
Tretji val mladinskega organiziranja doživljamo zadnjih devet let. Sprva je šlo za obujanje študentskih zabavno-družabnih dogodkov, v sezoni 2009/2010 pa so se aktivnosti mladih razširile na polje mladinske politike, predvsem s projektom ‘To bo Idrija: Mladi občine Idrija’, ki predstavlja prvi pregled položaja in stališč mladih o aktualnih vprašanjih razvoja občine ter navsezadnje predlaga 25 predlogov za razvoj mladim bolj prijazne občine. Prav iz teh 25 predlogov mladih izhajajo mnoge aktivnosti Kluba idrijskih študentov in Društva za mladinski razvoj Idrija 2020, med njimi tudi oblikovanje mladinskega centra in ustanovitev Zveze društev Mladinski center Idrija, ki danes kot zveza treh društev predstavlja nosilca mladinskih dejavnosti v občini, ter revije TBI, ki ponuja vizijo mladostne Idrije.
Občinska uprava in občinski svet sta vse od projekta ‘To bo Idrija: Mladi občine Idrija’ spremljala in z aktivnostmi sledila razvoju mladinskih dejavnosti – sprva s podporo posamičnih projektov ter finančno in prostorsko podporo mladinskemu centru, v letu 2014 pa je občinska uprava tudi sama vstopila v mladinske projekte v okviru mednarodnih projektov v alpskem prostoru (Mladinski parlament Alpske konvencije, Youth Alpine Express, Mladi sooblikujejo alpske občine, GaYA – Governance and Youth in the Alps).
V letu 2014 je občina za svoje aktivnosti na področju mladih pridobila certifikat Mladim prijazne občine, ki velja štiri leta in ga Inštitut za mladinsko politiko v sodelovanju s Skupnostjo občin Slovenije in pod častnim pokroviteljstvom predsednika RS Boruta Pahorja podeljuje lokalnim skupnostim, ki jih strokovna komisija prepozna kot mladim prijazne, ker uspešno izvajajo po vsaj en ukrep iz vseh prioritetnih področjih mladinskih politik. S pridobitvijo certifikata se je občina, ki se je pri svojem delu na področju mladih sicer že izkazala za uspešno, zavezala, da bo področje mladih še naprej uspešno sistemsko urejala in nivo učinkovitosti v štiriletnem obdobju ohranila oz. dvignila.
Občina Idrija želi nadalje krepiti svojo vlogo v razvoju mladih in prispevati k razvoju kompetenc in veščin, preko katerih se mladi razvijajo v avtonomne družbeno odgovorne odrasle in aktivno sooblikujejo skupnost. S strateški pristopom želi lokalna oblast mladim sistematično odpreti možnosti, da se vključijo v ekonomsko, kulturno in politično življenje skupnosti. Da bi to dosegla, ta strategija vključuje mlade v samo oblikovanje lokalnih mladinskih politik ter predvideva njihovo aktivno vključenost v implementacijo in izvajanje ukrepov.