Idrija

Mesto Idrija leži v kotlini sredi razgibanega hribovja, kjer se v pristnem naravnem okolju srečujeta predalpski in kraški svet.

Idrija velja za najstarejše slovensko rudarsko mesto. Njen razvoj se je začel po odkritju živega srebra leta 1490. Idrijski rudnik se je več stoletij uvrščal med vidnejša srednjeevropska podjetja in pridobil skupno 107.000 ton plemenite kovine, kar predstavlja 13 odstotkov svetovne proizvodnje. Prav zaradi rudnika je bila Idrija v preteklosti eno od središč razvoja rudarske tehnike in metalurgije, z njo je bil povezan razcvet mnogih naravoslovnih ved, pa tudi splošni kulturni napredek na Slovenskem.

Sedemdeseta leta prejšnjega stoletja so prinesla znano krizo svetovnega živosrebrovega trga, ki je prizadela tudi idrijski rudnik. Tekočo in žal strupeno kovino so začele nadomeščati okolju in človeku manj škodljive snovi. Leta 1987 je bil sprejet sklep o zapiranju rudnika, ki bo trajalo do leta 2006. Idrija – še do prve svetovne vojne drugo največje mesto na tedanjem Kranjskem, šteje danes blizu 7.000 prebivalcev in kot občinsko središče združuje pristojne gospodarske, upravne, izobraževalne, zdravstvene in kulturne funkcije. Mesto ima trdne gospodarske osnove, zlasti sodobno elektro-kovinsko predelovalno industrijo (Kolektor), s katero se je – kot nekoč rudnik – odprlo v razviti svet.

Prihodnost Idrije zagotavlja tudi razvoj turizma, saj se številni domači in tuji gostje lahko vedno znova prepričajo, da so resnično prišli v mesto naravoslovne, tehnične in duhovne kulture.

Poltisočletno rudarjenje je v Idriji in okolici zapustilo izjemno bogato dediščino tehniških in kulturno- zgodovinskih spomenikov in znamenitosti, ki so kot muzejski objekti na ogled obiskovalcem.
Med etnološkimi posebnostmi se odlikuje zlasti idrijska čipka, ki uvršča Idrijo med vidnejša evropska središča te cenjene umetne obrti.
Bogata in pestra je tudi krajevna kulinarična ponudba, v kateri pripada osrednje mesto specialiteti, poznani pod imenom "idrijski žlikrofi".