#SpoznajmoObčinoIdrija 40 – IDRIJSKI PRELOM

Ko govorimo o zgodovini naših krajev, najpogosteje omenimo odkritje živega srebra in vse, kar je sledilo, ko se je na tem območju začelo naseljevanje. Kaj pa se je tukaj dogajalo že dolgo pred tem?

Pred 14 milijoni let je nastal Idrijski prelom, pri katerem se je severovzhodni kamninski blok ob prelomu spustil za do 480 m, nato pa so se pred 5 milijoni let začeli dogajati premiki v vodoravni smeri. Celotni izmerjeni horizontalni zmik znaša 2414 m. Zmotno je mišljenje, da se je orudenje z živim srebrom zgodilo zaradi Idrijskega preloma, saj je le-ta mlajši od orudenja. Je pa vzdolž Idrijskega preloma rudišče zamaknjeno za prej omenjenih 2414 m.  

Idrijski prelom je geomorfološko najbolj izražen prelom v Sloveniji, viden je celo na satelitskih posnetkih. Dolg je okrog 120 km in poteka od Furlanije, po dolinah Učje, Soče, Idrijce in Kanomljice, skozi Idrijo in Godovič, čez Planinsko, Cerkniško in Babno polje proti Gorskemu Kotarju. Dandanes prelom potresno ni med najbolj aktivnimi in njegov povprečni zmik je okrog 0,10 mm na leto, je bil pa ob Idrijskem prelomu izmerjen najmočnejši potres na Slovenskem, ki je zgodil leta 1511 in je imel velik vpliv na širšem evropskem območju – poškodovane so bile stavbe v Benetkah in na Dunaju, tresenje tal so čutili celo na severu Nemčije in na Češkem.

Ob Idrijskem prelomu so bile postavljene ene izmed prvih potresnih opazovalnic na Slovenskem. Opazovalnica na Vojskem, ki je bila zgrajena leta 1984, je denimo od začetka delovanja zabeležila že več kot 32.000 potresov, od tega več kot 10.000 takih, ki so nastali v Sloveniji ali bližnjih delih sosednjih držav.

Idrijski prelom si lahko ogledate tudi sami, če se povzpnete na Kanomeljsko Razpotje, Oblakov vrh ali Hudournik, še več zanimivih podrobnosti pa lahko izveste na razstavi Zapisano v kamninah v Centru za obiskovalce v Idriji.

(Vir: Geopark Idrija, Wikipedija, Delo)