#SpoznajmoObčinoIdrija 55 – PRVOMAJSKA BUDNICA

Približuje se 1. maj, praznik dela, ki obeležuje spomin na Haymarketski izgred (demonstracije) v Chicagu leta 1886 in praznuje socialne dosežke mednarodnega delavskega gibanja. Ministrstvo za poljedelstvo na Dunaju je še istega leta (1886) izdalo razglas, da se 1. maj tudi v Idriji praznuje kot dela prost dan. In praznujemo ga še danes, v Idriji (kot tudi v več drugih mestih po Sloveniji) tudi s kurjenjem kresov in tradicionalno prvomajsko budnico.

Majhna skupina naprednih idrijskih delavcev in peščica godbenikov rudarske godbe je praznik dela prvič javno in organizirano praznovala že leta 1899, ko je po jutranji budnici pri kmetu Kobalu nad mestom sledilo zborovanje s proslavo in plesom, ki je trajalo vse do večera. Leta 1904 je na predvečer praznika na glavnem trgu že potekal tudi promenadni koncert, 1. maja zjutraj ponovno budnica z dolgim sprevodom ljudi (okrog 500) ter praznovanje s plesom in srečelovom.

V naslednjih letih je praznovanje potekalo na podoben način: na predvečer so bile osvetljene hiše, visele so zastave, godba je odigrala promenadni koncert, sledila so predavanja, zjutraj pa je zazvenela budnica godbenega društva, ki so se mu v sprevodu pridružili tudi drugi (kolesarji, mladinsko društvo, društvo rudarjev, žensko društvo itn.). Pestro dogajanje je sklenil shod s praznovanjem, število udeležencev pa je iz leta v leto naraščalo. Sledila so obdobja vojn in italijanske okupacije, zato se je tudi praznovanje 1. maja skozi leta spreminjalo. Organizirano praznovanje je ponovno potekalo po osvoboditvi leta 1945, tega leta pa je idrijska godba igrala v Trstu na slovesni paradi.

Prvomajska praznovanja so nato potekala v vedno večjem številu. Leta 1956 je bila na predvečer organizirana svečana akademija, goreli so številni kresovi in igrala je godba. Prvega maja je sledila povorka z motoristi, kolesarji, gasilsko četo, člani Radijskega kluba, rudarji ter številnimi prebivalci Idrije in okoliških krajev. Leta 1960 je bila povorka dolga že en kilometer, na glavnem trgu pa se je zbralo preko 2000 ljudi, godba je prvič po osvoboditvi nastopila v tradicionalnih uniformah, zvečer pa je v Idriji igral koncert simfoničnega orkestra JLA iz Beograda. Po letu 1977 so prebivalci nekatere tradicije postopoma opustili, tradicionalna budnica pa je ostala. Sprva je potekala le po mestnem središču, nato se je z leti razširila, tako da godbeniki danes obhodijo kar velik del Idrije in Spodnje Idrije, vmes pa jih na daljših razdaljah zapelje tudi avtobus.

Godbeniki so v svojem zborniku zapisali, da med prvomajsko budnico povprečno prehodijo 5,6 km, naredijo več kot 11.000 korakov, budnica traja več kot 6 ur, na njej pa odigrajo okrog 40 koračnic. Na poti se razveselijo Idrijčanov in Spodnjeidrijčanov, ki jim mahajo z oken, mimoidočih in seveda tudi tistih prijaznih prebivalcev, ki glasbenike v svojih soseskah med budnico pogostijo z domačimi dobrotami.

Verjetno vsi že komaj čakamo, da nas v prvi maj tudi letos prebudijo idrijski godbeniki, zato pustimo priprta okna, da bomo lahko zaslišali mimoidočo budnico.

(Vir: Marinko, P.: Budnica, zbornik Godbenega društva rudarjev Idrija, 2015)