#SpoznajmoObčinoIdrija 69 – GRAD GEWERKENEGG

Težko si predstavljamo idrijsko veduto brez mogočnega gradu Gewerkenegg, ki se dviga nad starim mestnim središčem. In čeprav ga vsi kar dobro poznamo, morda ne vemo vsega, kar se oziroma se je skozi zgodovino dogajalo za njegovimi zidovi. Nekaj o tem si lahko preberete v nadaljevanju.

Grad Gewerkenegg, katerega ime lahko prevedemo kot »rudniški grad«, je bil zgrajen med letoma 1522 in 1533 na strateškem mestu, kjer je prvotno stala lesena kapelica sv. Ahacija, ki je bila tudi vključena v grajski kompleks. Takratni lastniki rudnika so ga zgradili za obrambo pred Benečani in Turki, za skladiščenje živega srebra in živil ter stanovanja za vodstvo rudnika. Grad je bil zavarovan z zunanjimi okopi, tremi okroglimi vogalnimi stolpi, na južni strani pa s potokom Nikova. Na zahodni strani naj bi stal tudi dvižni most. Zanimivo je, da so pri gradnji med drugim kot material uporabljali tudi rabljene retorte – lončene posode, v katerih so žgali živo srebro.

Leta 1575 je grad prešel v državno last in postal upravno središče novoustanovljenega idrijskega gospostva. V 17. stoletju je bil na strani, ki gleda proti mestu, postavljen strešni stolpič z uro, prav tako so lesene temelje zamenjali z zidanimi in poleg stanovanja uredili skladišča, v katerih so hranili kar dveletno zalogo žita za  vse rudniške delavce.

Grad je bil v 18. stoletju deležen baročne prenove in grajsko dvorišče je bilo olepšano s polkrožnimi arkadami ter baročnimi poslikavami, ki so bile nato v 19. stoletju zazidane. Zadnjo temeljito obnovo je grad doživel med letoma 1988 in 2017 in tako lahko danes obiskovalci uživajo v pogledu na odprte arkade, tlakovan hodnik, vodnjak, rekonstruirane baročne freske in ostale detajle.

Čeprav bi si marsikdo lahko brez težav predstavljal, da se je po hodnikih tega mogočnega gradu sprehajalo plemstvo, idrijski grad ni bil nikoli dom plemiškim družinam, temveč so ga uporabljali za rudniške pisarne, knjižnico, stanovanje rudniškega upravitelja z družino, poleg tega pa še za skladišča, grajske ječe in hlev. A kot so zapisali v Mestnem muzeju Idrija: Kljub temu grajski prebivalci niso bili kdorsibodi – navsezadnje so vodili enega najpomembnejših podjetij v cesarstvu ter drugi največji rudnik živega srebra na svetu!

Danes v gradu domuje Mestni muzej Idrija, ki z objektom upravlja, v delu stavbe deluje idrijska glasbena šola, poleg tega pa tam najdemo galerijo, prodajalno, poročno dvorano in seveda odlično prizorišče za poletne prireditve. Lepo vabljeni na idrijski grad – naj bo to za kratek sprehod po dvorišču, obisk zanimive muzejske razstave, na kateri boste zagotovo izvedeli še kakšen nepoznan podatek, ali kakšno izmed prireditev. V petek se denimo v okviru Praznika idrijskih žlikrofov lahko udeležite Grajske poslastice – sedemhodne večerje z vinsko spremljavo v čudovitem grajskem ambientu, čez en teden, 9. avgusta, pa boste na grajskem dvorišču v okviru Grajskih večerov lahko prisluhnili Verdijevi Traviati.