#SpoznajmoObčinoIdrija 82 – DIVJE JEZERO

V teh dneh se zaradi vremenske napovedi verjetno manj pogosto podajamo v naravo kot običajno, vseeno pa imamo v naši občini tudi znamenitost, ki jo prav ob močnih padavinah radi obiščemo. Govorimo o Divjem jezeru, ki ob deževnem vremenu rado upraviči svoje ime.

Divje jezero je hidrološka, geološka in geomorfološka posebnost in je bilo tako že leta 1967 zavarovano kot naravni spomenik, leta 1972 pa je postalo prvi slovenski muzej v naravi.

Gre za kraško sifonsko jezero, ki leži v kotanji pod visokimi prepadnimi stenami Črnovrške planote. Ker gre za kraški izvir, voda v jezero priteka skozi poševen kraški kanal. Po obilnih padavinah se sicer mirna gladina jezera razburka, saj skozi kanal pritekajo velike količine vode, ki »bruhajo« na površje. Tip kraškega izvira – vokliški izvir – je poimenovan po izviru Fontaine-de-Vaucluse v francoski Provansi. Za izvire tega tipa je značilno, da voda iz velikih globin pod pritiskom po strmih kanalih priteka na površje.

Temperatura vode v Divjem jezeru niha med 7 in 10 °C, poleti pa se ob nižjih vodostajih tudi bolj segreje. Iz jezera teče reka Jezernica, ki je s 55 metri najkrajša slovenska površinska reka.

Prvi zabeležen potop v kraški izvir, skozi katerega se jezero napaja, je bil leta 1957, opravila pa sta ga idrijska jamarja Rupnik in Štraus. Sledilo je še več potopov, na žalost se vsi tudi niso srečno končali, najgloblji potop do globine 160 m je leta 2011 opravil italijanski jamski potapljač Casati, največja do sedaj izmerjena dolžina rova pa je 426 m.

V okolici jezera najdemo tudi bogato floro in favno, med drugimi se tam nahajajo tudi endemit kranjski jeglič ter kranjski volčič oz. kranjska bunika in tevje. V jamskem delu jezera prebivajo drobne podzemeljske živali in celo človeška ribica.

Vir: DEDI