#SpoznajmoObčinoIdrija 82 – RODOLJUB LEDINSKI

Danes predstavljamo enega izmed verjetno manj poznanih domačih literarnih ustvarjalcev, ki pa je pomembno soustvarjal slovensko literarno zgodovino. V nadaljevanju tako z vami delimo nekaj podatkov o življenju in delu Rodoljuba Ledinskega.  

Rodoljub Ledinski je psevdonim pesnika Antona Žaklja, ki se je rodil leta 1816 v Ledinah. Osnovno šolo je obiskoval v Idriji, nato pa je šolanje nadaljeval v Ljubljani, Karlovcu in Novem mestu. Leta 1838 je pričel s študijem bogoslovja, novo mašo je imel leta 1842 v Gorah nad Idrijo. Med študijem je željan znanja pridobival prijatelje v tedanjih ljubljanskih kulturnih krogih. Kot kaplan je služboval v številnih krajih ljubljanske nadškofije, a na podeželju je živel osamljen, izgubljal  je stik s kulturnim dogajanjem v Ljubljani. Umrl je leta 1868 v naselju Veliki Trn, kjer je nazadnje služboval.

Že kot otroku mu je mati Ana, nadarjena ljudska pevka, prepevala številne ljudske pesmi, ki jih je kasneje, po končani srednji šoli, zapisal. Ohranil se je žal le eden izmed (verjetno) sedmih zvezkov ljudskih pesmi, nekatere so izšle tudi v Kranjski čbelici, Kmetijskih in rokodelskih novicah ter Koledarčku slovenskem za leto 1856. Žakelj je ljudske pesmi pogosto nekoliko »olepšal«, razširil, dopolnjeval rime in podobno, s čimer je želel besedilo izboljšati, a nekateri so mu očitali, da pesmi na ta način izgubljajo svojo pristnost.

Pesniti je začel med študijem na ljubljanskem liceju. V pesmih se je pogosto zgledoval po pesniku Francetu Prešernu, s katerim sta se tudi osebno poznala. Jezikovno je bil zelo nadarjen in osvojil je številne tuje jezike, med drugim nemščino, grščino, latinščino, italijanščino, francoščino ter številne slovanske jezike in prevedel ali priredil je tudi kar nekaj tujih pesmi.

Anton Žakelj – Rodoljub Ledinski je bil v svojem obdobju zelo cenjen pisec. Zapisoval je ljudske pesmi, prevajal je poezijo ruskih, poljskih in nemških pesnikov, pisal sonete, v slovensko slovstvo je prvi vpeljal pesniški obliki kancono in ritornel. V njegovi zapuščini je v rokopisu ohranjenih okrog sedemdeset pesmi, lirskih in pripovednih.

Pesniku je posvečena spominska plošča na cerkvi na Velikem Trnu. Od leta 1953 je spominska plošča stala tudi na njegovi rojstni hiši v Ledinah, ki pa so jo leta 2020 porušili, tako da ploščo hrani Kulturno društvo Rodoljub Ledinski, ki je leta 2022 pripravilo tudi knjižno izdajo njegovih pesmi. Eno izmed njih delimo tudi z vami:

Marsikdo me poprašuje

Marsikdo me poprašuje

od kod in kdaj mi pesem 'zvira.

Ali se iz življenja snuje?

Ali ji Leljin vrelec odpira?

Ah nikar! Sej mi ni dano

petja vir vam pokazati.

Moje srce je zaprašano

noče mi odgovora dati.

Le k'dar zahajati jame

sonce, zemlji zaželeno

mi otožnost prevzame

srcé, v misli zatopljeno.

Vse skrbi mi odletijo.

Slednja bolečina mine,

ko se strunice uredijo

na dnu srčne bolečine.

In presladka pesem mila

moje sŕce osrečuje.

Al', od kod se vanje vlila,

mi nikdar ne oznanuje.

Ni mar mi, od kod pride.

Zadosti užival sem veselje,

ni mar mi kam de ide,

dopolnile so se želje.

Vir: Stanonik M. in Velikonja M.: Anton Žakelj – Rodoljub Ledinski: PESMI; Obrazi slovenskih pokrajin