#SpoznajmoObčinoIdrija 83 – MARIJA NA SKALCI

Navdih za današnji prispevek smo dobili pri slovenskem Grboslovnem in zastavoslovnem društvu Heraldica Slovenica, ki je pripravilo zanimiv prispevek o grbu, ki ga najdemo na spodnjeidrijski cerkvi Device Marije Vnebovzete oziroma Marije na Skalci. Ste ga že opazili?

Cerkev Device Marije Vnebovzete je med domačini morda bolj poznana kot cerkev Marije na Skalci, saj leži na skalnatem pomolu nad Idrijco, nad starim vaškim jedrom, zaradi svoje strateške pozicije pa je vidna daleč naokrog. Peš se do cerkve povzpnemo po stopnišču s kar 72 stopnicami z vmesnimi platoji.

Prva Marijina kapela je bila na Skalci postavljena že v 12. stoletju. Kapelo so večkrat predelali in širili in je bila sprva verjetno lesena, v 15. stoletju pa so cerkev na novo pozidali. Današnjo baročno obliko konstrukcije je dobila v drugi polovici 17. stoletja. Cerkev ima obliko latinskega križa in je dolga 30 metrov, zvonik pa je visok dobrih 40 metrov. Večina opreme (oljne podobe, plastike, oltarji) izhaja iz 19. stoletja in je delo domačih mojstrov. Morda je manj znano dejstvo, da se pod tlakom v glavnem delu nahaja tudi kripta/grobnica, v kateri je bilo med 17. in 19. stoletjem pokopanih 19 duhovnikov. Cerkveni obok je poslikan s čudovitimi freskami, ki jih je izdelal znameniti idrijski kartograf in graditelj klavž, Jožef Mrak. 

Z nastankom cerkve so sicer povezane vsaj tri legende. Po prvi naj bi prvotno kapelo postavil tolminski grof, ko je med lovom »na Skalci« trikrat našel sliko Device Marije. Druga legenda pravi, da naj bi se pri cerkvi domačini ubranili Turkov, ki so jih v viharni noči s pomočjo Marije in narasle Idrijce premagali. Po tretji legendi pa naj bi cerkev povsem prenovil bogat plemič iz rodbine Rasp, ko je po priprošnji k Mariji čudežno ozdravela njegova bolna žena Uršula. In s tem zadnjim izročilom je povezana tudi spominska plošča oziroma grb, ki smo ga omenili v začetku. Plemič Rasp je namreč začetnik rodbine na Kranjskem, kamor ga je napotil cesar Maksimilijan I., ki mu je zaupal deželno oskrbništvo (med letoma 1506 in 1519) ter mu prepustil delež in podjetniško mestu pri idrijskem rudniku. Rasp se je poročil z Uršulo Gallenberg, ki ji je posvečena spominska plošča ob vhodu v cerkev, na kateri je prikazan grb rodbine Rasp z dvema navzgor dvignjenima rokama. V barvni izvedbi sta sicer roki oblečeni v rdeče in imata na rokah modre rokavice, v nekaterih verzijah pa se med njima dviga steber s tremi perjanicami.

Vir: Kavčič J.: Spodnja Idrija; Župnija Spodnja Idrija; Heraldica Slovenica