#SpoznajmoObčinoIdrija 92 – POKLICI V RUDNIKU

Ste vedeli, da so v Idriji še vedno zaposleni rudarji? Sedem jih je in opravljajo nujna vzdrževalna dela v rudniku. Seveda je to veliko manjše število kot skozi zgodovino, ko je idrijski rudnik še obratoval. V obsegu največjega izkopa je bilo pri rudniku zaposlenih kar okrog 1.300 rudarjev! Pa si poglejmo, katera dela so opravljali …

Preden so se knapi podali v jamo, so se zbrali v prizivnici (u Šilštvi, pr' Kajzer, u Frančiškah).

Obergútman (poslovodja) je bil poslovodja na jami (v zadnjem obdobju rudarjenja govorimo o dveh območjih jame oziroma rudnika – z vhodom v Frančiškovem in z vhodom v Jožefovem jašku oziroma pr' Kajzer). Obergutman je skupaj z abzerji na začetku izmene prišel v prizivnico s šihtnbuhom (delovno knjigo) in imel berilo (delovni razpored). Najprej je poklical rudarje po imenih, nato pa je knapom in abzerjem iz šihtnbuha prebral razpored za delo.

Abzér (rudarski nadzornik) je bil po hierarhiji pod obergutmanom in abzerji so v jamo šli skupaj z rudarji, obergutman pa kasneje. Vsak abzer je imel svoj revir, ki ga je moral v enem šihtu (izmeni) obhoditi. Globinci so imeli svojega abzerja.

Cimprman (tesar): Cimprman je bil jamski tesar, ki je postavljal in vzdrževal jamsko podporje, šohtni cimprman pa ni delal na obzorjih, temveč je bil odgovoren za vzdrževanje vseh vrst jaškov – glavnih in senklnov v jami (slepih jaškov in sipk). V glavnih jaških so redno pregledovali kletko in zajle (jeklene vrvi) za šalo (rudniško dvigalo). Kot zanimivost: ko so pregledovali zajle, so morali med obratovanjem šale pustiti, da jim med dlanmi (nosili so posebne rokavice) zdrsi celotna dolžina zajle, da bi preverili, če je kje poškodovana. Pri rednih pregledih so se privezani na strehi kletke s šalo spustili po jašku, da so med vožnjo pregledovali vodilnice (lesena vodila), po katerih se je kletka spuščala ali dvigovala.

Hájer (kopač): V jami sta v ekipi vedno delala prvi (glavni) kopač in drugi (pomožni) kopač – lérhájer. Glavni je bil odgovoren svoje delovišče in za drugega kopača. Šiht se je začel z nakladanjem materiala, ki je bil ponoči ali na koncu prejšnje izmene odminiran. Material je bilo treba naložiti na vozičke in odpeljati. Ko je bil rov prazen, sta prvi in drugi hajer pocimprala (podprla z lesenimi podporniki) na novo odprt del rova, nato pa začela z vrtanjem.

Zastavljavec (zasipač): Na odkopnih etažah se je na enem koncu etaže kopalo naprej, na začetku pa se je odkopane rove že zasipavalo, za kar so bili odgovorni zastavljavci. Delali so po štirje skupaj, v dveh parih. Rove so zasipavali z žgalniškimi ostanki iz fabrke (topilnice), deloma z jalovino (odkopanim neorudenim materialom), občasno tudi z rečnim prodom.

Láufar (vozač jamskih vozičkov – huntov): Poleg zastavljavca je bil nekvalificiran poklic v rudniku še laufar. To so bila običajno dela za začetnike, ki so tako ob prihodu k rudniku najprej laufali in zastavljali, pozneje pa so lahko s tečaji ali v rudarski šoli napredovali do kvalificiranega poklica. Laufar je pod izsipnik nastavil hunt, ki se je napolnil, nato pa ga je po tirih potiskal do naslednjega jaška, ga izsul, da se je material tako spuščal glavnega izvoznega obzorja, od tam pa s šalo na površje. Za območja, kjer so bili glajzi (tiri) v rudniku najbolj uničeni in je bilo treba voziček na tirnicah večkrat popraviti, včasih pa se je celo prevrnil, so laufarji na koncu šihta radi potarnali, da so laufali na zidme – to je bilo namreč najbolj naporno.

Globinc (vrtalec) je vrtal v jami ali na površju. Z vrtanjem so raziskovali, kje v rudniku se še nahaja orudena kamnina. Vrtine so bile dolge tudi do 120 m. Označene vzorce iz ene vrtine v dolžini enega metra je prevzel geolog, ki jih je preučil in podatke vrisal na geološko karto. Globinci so imeli svojega obergutmana, saj je ta moral obhoditi veliko delovišč v rudniku v eni izmeni.

Šusar (miner, strelec) je dostavljal eksploziv in vžigalnike za miniranje iz glavnega skladišča na IV. obzorju v pomožna skladišča na obzorjih. Pred koncem izmene so se morali rudarji z delovišč umakniti in takrat so šusarji z eksplozivom razstrelili nove odseke rovov, da sta se dim in prah do naslednje izmene že polegla.

Jamomerc (jamomerec) je v jami na etažah, kjer se je odkopavalo rudo, meril napredek in smer izkopa, v jamomernici pa je te podatke vrisal na jamsko karto. Jamomerci so na začetku sledilnega rova (sledilo se je rudnemu telesu) nastavili smer izkopa in v tisti smeri so nato rudarji kopali do rudnega telesa.

Mašinist (strojnik izvoznega stroja) je upravljal z izvoznim strojem – šalo. Prevoz rude ali rudarjev so imenovali mansfort. Zjutraj so se v jamo najprej spustili knapi, potem vzdrževalci (denimo rurarji) nato pa tehnično osebje (ki so ga rudarji imenovali tudi štalski frudl). Zatem je sledil mansfort (izvoz) rude, ki so ga imenovali fidrnast. V zadnjem obdobju so rudarji v jamo vstopali skozi oba delujoča jaška (Frančiške in Jožefov), rudo pa so izvažali samo pr' Kajzer (Jožefovemu jašku), ki je bil najgloblji.

Zvonár (signalist izvoznega stroja) je bil posrednik med beglajterjem (v jami) in mašinistom. Iz jame so knapi dali znak za izvoz (mansfort auf), zvonar je prenesel signal mašinistu, ki je v potrditev moral signal vrniti zvonarju.  Rudarje so v dvigalu vedno spremljali beglajterji, ki so dajali signal za uvoz ali izvoz.

Danes se rudarji v rudnik spuščajo s sodobnim dvigalom, ki je urejeno v jašku Frančiške, in kot zanimivost lahko povemo, da ima Idrija najhitrejše in najvišje osebno dvigalo v Sloveniji – sega namreč do globine 122 m.

Poleg omenjenih poklicev so pri rudniku delali tudi tišlerji (mizarji), ki so izdelovali in popravljali lesene lestve in opremo, ki se je uporabljala v rudniku, žnidarji (krojači) in šuštarji (čevljarji), lampisti, ki so skrbeli za rudarske svetilke, rurarji (vzdrževalci cevovodov in drugih naprav) in drugi – več o tem pa ob kaki drugi priložnosti.

O poklicih so v kratkem video posnetku Taužentkunstlerji, ki ga je pripravil Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija, pripovedovali tudi nekdanji knapi in je dostopen na povezavi https://www.youtube.com/watch?v=YETJcO0dC6c. Vabljeni k ogledu.

(Vir: Jože Pavšič, CUDHg Idrija)