#SpoznajmoObčinoIdrija 94 – BALTAZAR HACQUET

V minulem letu, ki je bilo pri nas razglašeno za Scopolijevo leto, smo večkrat slišali, da bi lahko Idrijo imenovali kar zibelka naravoslovja. Eden od zaslužnih mož za ta naziv je tudi zdravnik, naravoslovec, etnolog in raziskovalec Baltazar (Balthasar) Hacquet, ki ga bomo nekoliko podrobneje spoznali danes.

Baltazar Hacquet se je rodil leta 1739 (ali 1740) v Franciji, kjer je že kot mlad veliko potoval, nato pa v Parizu zaključil študij medicine. Po študiju je služboval v vojski, najprej kot vojak, nato tudi kot vojaški kirurg. Po končani vojni (1763) je potoval po Evropi in se strokovno izpopolnjeval na Dunaju. Dunajski dvor ga je leta 1766 namestil kot rudniškega zdravnika v Idriji in baje je Hacquet v svojih zapiskih navedel: »Izbral sem si Kranjsko zaradi prirodoznanstva in zaradi slovečega živosrebrnega rudnika, ki se tam nahaja, in to tem bolj, ker sem vedel, da živi tam slavni Scopoli.«

V Idriji je Hacquet ostal sedem let. V tem času se je posvetil zdravljenju zastrupitev z živim srebrom in preventivi, nekaj let po tem (1784) pa je kraljevi zdravniški družbi v Parizu predložil spomenico o zdravljenju bolezni rudarjev. Po odhodu iz Idrije je deloval v Ljubljani, nato v Lvovu in Krakovu, po upokojitvi pa je odšel na Dunaj.

Hacquet je z zanimanjem raziskoval slovenske naravne posebnosti in sodi med utemeljitelje alpinizma. Med službovanjem v Idriji je raziskoval botanično raznolikost okolice in Alpe, hkrati pa je veliko potoval. Dvakrat se je povzpel na Triglav in izmeril njegovo višino, obiskal pa je tudi druge vrhove v Julijskih Alpah.

Njegovo najpomembnejše naravoslovno delo je Oryctographia Carniolica – Fizikalno zemljepisje vojvodine Kranjske, Istre in deloma sosednjih dežel v štirih delih, pri čemer se v drugem delu izčrpno posveti idrijskemu rudniku živega srebra, sicer pa opisuje tudi kraške pojave in značilnosti, kar ga v svetovnem merilu uvršča med pionirje krasoslovja.

Hacqueta se v Idriji spominjamo s spominsko ploščo na pročelju stavbe Magazina, po njem pa sta sicer poimenovani tudi dve rastlini, tevje (Hacquetia epipactis) in Hacquetov ušivec (Pedicularis hacquetii).

Vir: Wikipedija, Obrazi slovenskih pokrajin, Delo, Geopark Idrija