#SpoznajmoObčinoIdrija 106 – IDRIJSKE SOSESKE

Ne le starejši Idrijčani, tudi mlajši bi verjetno znali povedati marsikatero poimenovanje idrijskih predelov mesta (becirkov), saj so ta imena povsem ustaljena med prebivalci. Danes z vami delimo nekaj bolj (ali manj?) znanih poimenovanj, prav gotovo pa smo na kakšno tudi pozabili. Pa si poglejmo, kje vse živijo Idrijčani …

Lahko rečemo, da kar nekaj poimenovanj becirkov izvira iz rudarske tradicije oziroma nemških poimenovanj rudniških naprav ali procesov. Mimogrede, tudi beseda becirk izvira iz nemščine, a zanimivo je, da se marsikateri starejši Idrijčan besede becirk iz mladosti ne spominja, saj se je običajno govorilo le, »s katerega konca« je kdo.

Če se najprej ustavimo pri rudniški »zapuščini«, lahko omenimo Bašerijo (iz nemške besede Wäscherei), kjer so prebirali in prali rudo, Prejnuto (nem. Brennhütte – žgalnica rude), Pront (nem. Brand – požar/gorenje), kjer so rudo žgali še na prostem, in Lenštat (nem. Legstätte – odlagališče lesa). Pr' Kavačic je delovala kovačija, Na Vag' pa so v preteklosti tehtali blago. Pri nemških poimenovanjih lahko omenimo še, da ulicam, predvsem tistim bolj ozkim, v nemščini pravimo Gasse, zato tudi v Idriji poznamo Gaso oz. Rožno ulico, nekdaj pa je bila v centru mesta znana tudi Usrana gasa.

V Idriji – kar morda zaradi lege v kotlini ni presenečenje – imamo tudi nekaj grap: Grapa je becirk, ki se dviguje na poti proti Čekovniku, Zaspana grapa je predel, od koder so rudarji zjutraj radi zamujali na delo, saj se tja ni slišalo kljukanja na šino, ki je oznanjalo pričetek dela, v Jurčkovi grapi, ki se imenuje po hiši Pr' Jurčku, pa se znajdete, če mimo gimnazije nadaljujete pot po Gortanovi ulici.

Ko ste že pri gimnaziji, se lahko povzpnete v Kurji vrh, kjer so včasih skoraj vse hiše imele kokošnjake, še nekoliko višje pa do Faraonovša, kot so ga verjetno poimenovali nekoliko zavistni rudarji, ki so menili, da si tam parcelo lahko privoščijo le Faraoni – bogatejši knapi. Če želite slediti »živalski temi«, se od gradu navzdol spustite v Žabjo vas, kjer je bližina potoka Nikova v preteklosti najverjetneje poskrbela za prisotnost teh dvoživk, nad njo pa se vzpenja Skirca, ki je ime morda dobila zaradi dejstva, da so tam v preteklosti sekali in pripravljali les.

Če nadaljujemo z vzponi: ste vedeli, da se lahko v Idriji povzpnete vse do Olimpa – v grški mitologiji prebivališča bogov, v Idriji pa so se tam nahajale rudniške pisarne. Od Olimpa nas pot lahko zanese še Na zemlo oz. Na dolinco (nižji predel pri Jožefovem jašku ali Kajzerju), od koder se povzpnemo na Kalvin, kjer so nekoč prebivali kalvinisti, še višje pa do Smukovša, ki je svoje ime dobilo po domačiji.

Eden strmejših predelov v Idriji so tudi Riže, po katerih so nekoč po drčah spuščali les, bolj položno pa je Na alij/elij, ki je ime najverjetneje dobila po tamkajšnji aleji oz. drevoredu. Poznamo še Likarco (tudi poimenovana po hiši), Bruševše in Cigavnco, Valerije in Šintarije.

Zagotovo smo kakšno sosesko nehote izpustili, upamo pa, da smo vsaj na kratko predstavili zanimivo kolekcijo idrijskih becirkov. Veseli bomo, če boste kakšno informacijo, ki je mi nismo uspeli pridobiti, delili z nami.