- O OBČINI
- OBČINSKA UPRAVA
- ORGANI OBČINE
- E-OBČINA
- NOVICE IN OBJAVE
- KONTAKTI
- TURIZEM
V petek, 31. maja, se je v Državnem svetu Republike Slovenije v organizaciji Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj na pobudo državnega svetnika Andreja Poglajna odvil posvet na temo 4. razvojna os in razvojni izzivi regije.
Namen posveta je bil opozoriti, da kraji in območja ob 4. razvojni osi (ki povezuje Posočje in Idrijsko-Cerkljansko z gorenjsko regijo in preostalimi deli Slovenije, na zahodu pa se navezuje na Italijo) predstavljajo eno od razvojno najbolj dinamičnih območij v državi.
Zbrane je najprej nagovoril predsednik Državnega sveta Marko Lotrič, ki je poudaril, da sta kljub večletnim prizadevanjem lokalnega okolja Idrijsko-Cerkljanska in Posočje še vedno brez ustrezne prometne povezave z osrednjo Slovenijo in Gorenjsko ter avtocestnim omrežjem, in pojasnil, da je ta del Slovenije posledično v neenakopravnem položaju z drugimi deli Slovenije, saj trenutne prometne povezave omejujejo razvojni potencial omenjenih območij.
V nadaljevanju je državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo mag. Andrej Rajh predstavil dosedanje investicije v prometno infrastrukturo na tem območju, kjer je trenutno aktivnih 27 projektov v skupni vrednosti 357,6 milijona EUR, pri čemer največji delež predstavlja izgradnja povezave med Gorenjo Vasjo in Cerknim.
Sledili so nagovor vseh županov občin, ki spadajo na območje 4. razvojne osi. Med drugim je spregovoril tudi idrijski župan Tomaž Vencelj, ki je izpostavil nekaj ključnih težav:
Zaradi velike količine prometa, ki poteka skozi to regijo je sodobna cestna povezava nujno potrebna. Cesta skozi Zalo potrebuje stalna vlaganja, saj gre za glavno povezavo do dveh velikih podjetij, od in do katerih vsak dan potuje približno 100 tovornjakov, številka pa se bo po širitvi Hidriine proizvodnje še povečala. Poleg tega bi načrtovana obvoznica mimo Logatca močno olajšala dostop do avtocestnega omrežja in s tem do prestolnice. Nujno je potrebno urediti in vzdrževati cesto skozi Idrijo, predvsem most čez Idrijco pri osnovni šoli. Izpostavil je, da so že podpisani sporazumi glede posodobitve ceste Spodnja Idrija – Dolenja Trebuša, kjer so tudi v občinskem sredstvu zagotovljena sredstva za nujno naložbo v vodovodno omrežje, vendar se na državnem nivoji nič ne premakne. Dotrajana je tudi cesta Spodnja Idrija Želin, ki je bila v poplavah še dodatno poškodovana, vendar ni bila uvrščena v program sanacij po neurjih. Poudaril je, da bo potrebno, dokler se infrastruktura ne bo gradila v skladu z načrti, na določenih odsekih nameniti veliko več sredstev za redno vzdrževanje. Naši kraji so izpostavljeni geološkim pritiskom, zimskim razmeram in drugim nevšečnostim, zato je za ureditev normalne prevoznosti cest potrebnih veliko več sredstev kot kje drugje po Sloveniji. Podobne izzive sta v nadaljevanju omenila tudi predstavnica podjetja Hidria Tanja Mohorič in direktor podjetja Zidgrad Rado Raspet.
Pomembno je, da se na problematiko, ki zagotovo obstaja, redno opozarja na ustreznih državnih nivojih, zato upamo, da je tudi omenjeni posvet pripomogel k hitrejšemu in boljšemu ukrepanju glede investicij na 4. razvojni osi.