NA VČERAJŠNJI SEJI PREDSTAVLJENIH VEČ POROČIL

Včeraj so se občinski svetniki v sejni sobi Občine Idrija zbrali na 15. rednem zasedanju. Na dnevnem redu je bilo tokrat 13 točk ter svetniške pobude in vprašanja, med drugim so se svetniki seznanili s kar nekaj poročili.

V začetku seje so podali soglasje k načrtu razdelitve pokopališkega oddelka D na pokopališču v Godoviču, kjer je Komunala Idrija zaradi majhnega števila prostih grobov podala pobudo, da se pokopališče nekoliko razširi.

Sledilo je poročilo o monitoringu vplivnega območja idrijskega rudnika po zaprtju za leto 2023, ki ga je predstavila direktorica Centra za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija (CUDHg Idrija), Tatjana Dizdarević, ki je na kratko povzela načine, s katerimi se nadzoruje vplive nekdanjega idrijskega rudnika v okolju. CUDHg izvaja vizualni, geodetski, geomehanski in okoljski monitoring ter monitoring podtalnice. Če zgolj na kratko povzamemo ugotovitve (več pa si lahko preberete v gradivu, objavljenem pri sklicu 15. redne seje OS oz. v priloženi predstavitvi):

Z vizualnim monitoringom ocenjujejo škode posledic rudarjenja na določenih objektih in od leta 2010 dalje ni evidentiranih sprememb. Geodetski monitoring se izvaja na površini in v nezalitem delu jame, merijo pa premike terena. Vsi premiki težijo proti reki Idrijci, območje Jožefovega jaška pa se je denimo od leta 1970 do danes vertikalno premaknilo tudi do 49 cm. Z geomehanskim monitoringom merijo deformacije oz. pomike in napetosti in ugotavlja se, da je utrjevanje starih rudarskih del uspešno. Pri monitoringu podtalnice spremljajo kakovost podtalnice ter nadzirajo nivo podzemne vode v rudišču. V povprečju iz idrijskega rudnika izčrpajo kar okrog 640.000 m3 na leto, kar pomeni približno 1.750 m3/dan. Okoljski monitoring spremlja onesnaženost z živim srebrom, stalno se nadzoruje količino živega srebra v vodi in v zraku. Stanje ni zaskrbljujoče, saj so vrednosti v zraku primerljive z ostalimi urbanimi mesti. Direktorica je poudarila še, da koncentracije živega srebra v naravi sicer ne padajo, zato Hg nenehno kroži po svetu. Ob koncu predstavitve se je navezala še na izplačilo rudarske škode, ki po likvidaciji rudnika ni bilo več mogoče, saj CUDHg ni pravni naslednik rudnika in kot tak škode ne more uveljavljati. Svetniki so pohvalili izčrpno poročilo in se po daljši razpravi strinjali, da je potrebno pripraviti elaborat o škodi, nastali zaradi rudarjenja v idrijskem rudniku, na podlagi katerega bi Vlado RS pozvali k vzpostavitvi novega ciklusa financiranja nastale škode.

V nadaljevanju seje sta bili predstavljeni še poročili za leto 2023 o delu Medobčinskega inšpektorata in redarstva občin Idrija in Cerkno (MIRIC) ter Policijske postaje Idrija. Poročevalci so predstavili področja svojega dela, statistiko in trende prekrškov, kriminalitete, stanja v cestnem prometu ipd. Poročila so na voljo v gradivu pri sklicu seje. Po razpravi, v kateri je beseda med drugim tekla o problematiki zapuščenih vozil, nepravilnem parkiranju, vožnji kolesarjev idr., so svetniki potrdili sklep, da se na naslednjo sejo OS uvrsti obravnava Odloka o ravnanju z zapuščenimi vozili v občini Idrija.  

Svetniki so brez daljših razprav potrdili spremembe in dopolnitve odloka o ustanovitvi javnega zavoda Mestna knjižnica in čitalnica Idrija, odlok o subvencioniranju komunalnega prispevka za mlade in mlade družine ter pravilnik o sofinanciranju stroškov sterilizacije in kastracije lastniških mačk. Potrdili so tudi 1. obravnavo OPPN za stanovanjsko pozidavo Rupnik v Spodnji Idriji, kjer gre za izgradnjo petih stanovanjskih objektov. V javni razpravi je bila izpostavljena težava dostopa in obremenitve ceste na Pustoto, zato je bil sprejet dogovor, da se cesto nekoliko razširi, nastale poškodbe pa naknadno sanira.

Predstavljen je bil Pravilnik o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Idrija, ki je osnova za dodeljevanje finančne pomoči na podlagi dveh shem. Svetniki so pravilnik potrdili. V nadaljevanju so odločali še o dveh prerazporeditvah: potrdili so prerazporeditev sredstev za ureditev sončne elektrarne na strehi Zdravstvenega doma Idrija, pri kateri bi Občina lahko pridobila delno sofinanciranje prek razpisa, niso pa se strinjali z uvrstitvijo projekta ureditve ceste od Skirce do Bevka v načrt razvojnih programov za naslednje leto, pri katerem bi polovico sredstev zagotovil SiDG (Slovenski državni gozdovi), saj bi bilo prej potrebno urediti druge ceste proti Vojskem.

Na koncu so svetniki podali še nekaj vprašanj, precej pa jih je bilo podano pisno pred sejo. Odgovori bodo objavljeni ob sklicu naslednje seje.