#SpoznajmoObčinoIdrija 119 – IDRIJSKE BESEDE

Slovenija se lahko ponaša z res veliko različnimi narečji, med katera sodi tudi idrijsko. In čeprav  naše narečje vsebuje veliko posebnosti, se bomo tokrat osredotočili le na nekaj idrijskih besed. Morda jih kdo od vas pozna v nekoliko drugačni obliki, morda za nekatere še niste slišali, zagotovo pa poznate še marsikatero, ki bi jo lahko dodali. Pa naj bo to le za pokušino. Priporočamo, da spodnje besedilo preberete zlignatje in mogoče boste staputje izvedeli še kaj novega. Zgodbica namenoma ni v celoti zapisana narečno, temveč izpostavlja samo nekaj besed.

Nekoč sta živela idrijski knap in njegova žena. To je bilo še preden je šel rudnik cu grunt. Žena je bila dobra kuharica in se je v svojem firtahu spretno sukala za špargertam, da se je celo dopoldne kadilo iz raufnka. Knap je rad sedel za mizo in pogledal, kaj se je znašlo na talerju. Žena je spretno uporabljala najrazličnejše sestavine, od brezgerna in putra, do šnitleha iz lihe, da so nastale surtne poslastice. Knap ni bil nič atlih al pa štitkau in je vse pafresau, samo da ni bilo pleuku ali pa aprisnu. Če je imelo kakšen fin zus, je pomazal cila kastrula.

Njegova žena je bila tudi sicer pridna gospodinja. Ko je bila žihta, je nažajfala cute, odstranila vse fljeke, cute posušila, nato pa spiglala, včasih je celo popravila kakšen fršlus, da ni šla cujne u faliment, saj soudou ni bilo veliko. Knap je tako v kuosnu oziroma marejn vedno imel frišnu opran montl ali pa jankara, v ladlcu pa tudi frišne frzitlne. Če je bilo treba kdaj kakšno oblačilo skrajšati, si je gospodinja uštat pomagala z zihrhajca. Poskrbela je tudi za lepo posteljnino za kaperta, včasih je kaj naštikala za na vajšnca, najraje pa je seveda izdelovala špice, ki so občasno krasile firlenke. Če se je gospodinja želela malo bolj urediti, je na glavo dala bigudine in si uredila kraužlne, kot bi imela permanente.

V Idriji se je durhmarš kaj dogajalo. Ko je zamedlu, se je družina uštat odpravila rezlet, ki pa sam pa so šli tudi na sliču. Spomladi so uživali v ptičjem petju, včasih so kakšnega ptička imeli tudi u fuglaužu. Faulencal so bolj malo, so se kar znali usuknt, včasih so knapi šli na kakšen izlet s korjera, sicer pa so – če ni bilo preveč kumštnu – pogosto sami doma kaj paanigal, pašraumfal in paštimal, če je bilo kaj frdirbanu. Žluta je bila včasih malo navižna in nagmahna in če so preveč žvekal, je oče malo zroju, sicer pa so bili radi na kakšni cingalc, igrali pa so se tudi koza ščije, tančula, voukalca in še kaj.